ekscest

We love movies and would never hurt one.

Dela. Zbrana

Objavil ekscest dne 10.10.2010

Justin Sodja, predstavnik Društva teoretikov zarote, komajda še najde motivacijo, da bi spregovoril:
“Novi stari, pravzaprav, novi še novejši  župan je gotovo najboljša rešitev za večino. Te večine me je na smrt strah.”

DELA? Ja, sploh kolikor potegne na ZBRANA.

“Tako je na zasebnih knjižnicah, v katerih prevladujejo zbrana dela, hitro nekaj banavzarskega. Potreba po popolnosti, povsem legitimna nasproti tistim izdajam, v katerih si kak filolog lasti odločati o tem, kaj je pri kakšnem avtorju trajno in kaj ne, se preveč zlahka povezuje z instinktom po posedovanju, s težnjo po kopičenju knjig, ki jih odtujuje izkušnji, ki se – in sicer po zaslugi njihovega uničenja – vtiskuje v posamezne knjige. Takšne kolone zbranih del niso le bahaške, temveč njihova gladka harmonija neupravičeno taji usodo, ki jo knjigam pripisuje latinski pregovor1 in ki jo od vsega mrtvega le one delijo z živim. Enoviti in največkrat mnogo preveč ohranjeni bloki delujejo, kot da bi vsi nastali naenkrat, brez zgodovine ali, kot se glasi ustrezna nemška beseda schlagartig (bliskovito), domala tako kot tista Potemkinova knjižnica, ki sem jo našel v vili stare ameriške družine v državi Maine, ki je bila kot depandansa priključena nekemu hotelu. Kazala mi je vse mogoče naslove: Kino Šiška, Center Stožice, Kavalir, Šmartinski park, Breg, Trnovska plaža, Mesarski most, Wolfova, Center starejših Trnovo, Severni mestni park, Žitni most, Špica …; ko sem popustil skušnjavi in segel po njih, je ves sijaj polagoma izginil, same kulise. Prave so tiste knjige, ki so poškodovane, zdelane, ki so morale trpeti. Upajmo, da vandali ne bodo odkrili še tega in ne bodo s svojimi bleščeče novimi zalogami ravnali tako kot prebrisani restavratorji, ki steklenice, napolnjene s ponarejenim alžirskim rdečim vinom, prevlečejo s sintetičnim prahom.”2

  1. Habent sua fata libelli.(back)
  2. Theodor W. Adorno: Bibliografske muhe; prevod: Tomo Virk; v Beležke o literaturi, 1999, Cankarjeva založba(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v justin sodja, ljubljanisms | Brez komentarjev »

Pipi in Melkijad, mali in veliki bratec

Objavil ekscest dne 25.10.2009

Preden je beseda predana Justinu Sodji in novemu razglasu Društva teoretikov zarote, je ekscest dolžan prolog:

Zapis, ki sledi, ne želi podlegati homofobiji, temveč preizpraševati pogoje filozofije oziroma strahu pred njo.
Sosprehajalka ima prav, ko se sprašuje, zakaj se morajo pop revizionizmi tako rekoč vselej zreducirati na dovtipe okoli seksualnega (kronski primer: Tarantinova/Avaryjeva Top Guna teza), vendar si ekscest dovoli domnevati, da gre v tukajšnjem primeru za poskus, ki se ne omeji na seksualno in pop. Tudi če gre za neuspel poskus, šteje vsaj zadržek.

Vnaprej gre odpraviti še ta pulp fiction: “Zmotno je razširjeno mnenje, da so prašiči umazane živali. Če jim omogočimo primerne življenjske razmere, skrbijo prašiči za svojo čistočo bolj kot preostale domače živali. Toda če so preveč nagneteni v ogradah in nimajo dovolj ločenega prostora za spanje, krmljenje in iztrebljanje, se njihov naravni nagon za čistočo poruši.”

Konec prologa. Na potezi je Justin Sodja, v imenu Društva teoretikov zarote:

“Pipi in Melkijad. Zdaj, ko nismo več otroci, je čas za vprašanje: v kakšnem razmerju sta pravzaprav mali in veliki pujs?
Uradno sta mlajši in starejši brat. A kaj če brata zamenjamo z bratcem?
Mar ne gre za klasičen, antičen primer odnosa med učencem in učiteljem, med pedom (paisom) in erastom (erastēsom), dečkom in ljubimcem? Odnos-inštitucija, ki je skrbel za vzgojo in izobrazbo, kultivacijo.

Deleuze & Guattari uvedeta ključno besedo: ‘Prijatelj je tak lik, zanj celo trdijo, da priča o domnevnem grškem izvoru filozofije: druge civilizacije so imele Modrece, Grki pa se ponašajo s ‘prijatelji’, ki niso zgolj skromnejši modreci. Prav Grki naj bi dokončno pokopali Modreca in ga nadomestili s filozofi, s prijatelji modrosti, tistimi, ki iščejo modrost, a je formalno ne posedujejo. Vendar naj ne bi šlo zgolj za razliko v stopnji, kot na kakšni lestvici, med filozofom in modrecem: stari modrec, ki prihaja z Vzhoda, naj bi mislil s Podobo, medtem ko naj bi filozof iznajdeval in mislil Pojem. /…/ Kaj pomeni prijatelj, ko postane pojmovni lik ali pogoj za delo mišljenja? Pravzaprav ljubimec, kaj če gre prej za ljubimca?’

Pipi in Melkijad sta takšna prijatelja in takšna ljubimca. Mali velikega na začetku vselej povpraša po pojmu. Veliki je daleč od tega, da bi posedoval vednost, ta je, kot se spodobi, le približna, in pogostokrat jo izsilijo šele vztrajno vsiljiva vprašanja malega.

Nato odpujsata domov.”

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Objavljeno v quadrivium | Brez komentarjev »

Od Boga poslana Manna Kosher

Objavil ekscest dne 18.10.2009

ekscestu se je po daljšem času oglasil Justin Sodja, predstavnik Društva teoretikov zarote. Zaprosil je za objavo tega razglasa:

“Društvo teoretikov zarote želi odgovoriti na obtožbe, da v Sloveniji ni mogoče spromovirati knjige mimo Mance Košir.

Dvom v njeno poslanstvo je najmanj antisemitizem, če ne že kar dvom v Boga.

Manca je lahko tudi ljubkovalno pomanjšana mana.
Mana je od Boga poslana hrana Izraelovim sinovom, izgubljenim v puščavi.
Po četrti Mojzesovi knjigi gre za sladkarijo, ki le začasno odpravi lakoto. V poznejših tekstih postane čudežna jed, dokaz Božje ljubezni.
Mana ima delikaten rok trajanja. Preživi en sam dan, čez noč se pokvari. Vsako jutro je zato treba nabrati sveže zaloge. Izjema je sobotna pošiljka, ki je dobra za dva dni.

Košir je lahko tudi košer.
Košer je hrana v skladu s kašrutom, judovskim pravilnikom priprave hrane, je kánon futr po Božjem receptu.
Košer je hranljivost in užitnost, a še v večji meri ustreznost, požegnanost, kodificiranost, usklajenost s postavo.

Manca Košir s svojim programskim delovanjem preseže dilemo, ali gre v primeru mane za sladkarijo ali čudežno jed.

Hegel je prečrnogled in premalo dialektičen, ko pravi: ‘Prizadevajte si najprej za hrano in obleko in kraljestvo božje vam bo pripadlo samo po sebi.’

Manca Košir v duhu Marije Antoanete1 veselo oznani: ‘Prizadevajte si najprej za potico in kraljestvo Božje vam bo pripadlo samo po sebi.’

Nomen est omen. Amen.”

ekscest pogoltne slino in vošči: “Bon appétit.”

  1. ki morda ni izrekla tistega stavka, a ga je zagotovo mislila(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v justin sodja, trivium | 2 komentarjev »