¹

One-shot wonders. Or wanders. Fluttering of lashes not allowed.
Phil Spector. Donnie Darko. John Carpenter. Cona somraka. Kaj je hrček drugega kot zbiratelj presečnih množic?
Zdelo se je, da se lahko dematerializiraš le, če ponikneš v žito, vendar je bil pri tem hrbet zahrbtno zapostavljen.
Kako velika reč je telo.

1. Bat for Lashes: What’s a Girl to Do [2007, Dougal Wilson](back)

Oglaša se predstavnik¹ neregistrirane manjšine:

“Okušam brezokusno.
Poslušam neposlušljivo.
Gledam negledljivo.
Berem/pišem neberljivo …
Kdo bo mene ščitil²?”

1. Čeprav ne verjame v predstavništva, a zakaj se potem oglaša?(back)
2. Kot da bi hotel zaščito.(back)

Če je edini način, da se blog konča, samoukinitev …
kakšno bi bilo življenje, če bi bilo iz njega mogoče izstopiti samo s samomorom?

30. maja 2006 sta nas zapustila Metod Trobec in Boštjan Hladnik. 575 let prej je bila na isti dan ognju predana Ivana Orleanska.

Justin Sodja, predstavnik Društva teoretikov zarote, si je lani pribeležil:
“Trobca pod Kroniko. Hladnika pod Nekrolog. Devico Orleansko pod Na današnji dan. Smrti različnih žanrov.
Trobec, nedeležen pietete molka-zatemnitve. Senzacija epiloga namesto epitafa. Quinceyjevo društvo protestira: ‘Umor je vendar ena izmed lepih umetnosti.’
Hladnikov Ples v dežju in Hitchcockov Psiho si nista blizu le po letnici nastanka. Če je prvi film o ‘družbi morivcev’, je neizogibno, da takšna družba potrebuje žrtveno jagnje v volčji preobleki. Sicer bi se morale Maruše Rdečelaske nenehno samopokončevati.”

Kar ostane, je milina. Valček na Vegovi ulici. Goli steber. Trobčev nasmešek. “Iz njega se je delalo tolikšno enigmo kot iz tistega Mona Lise, ki ga je Da Vinci dosegel s tehniko sfumato (’brez črt ali mej, kot dim’). Mona in dim. Kako lepo gresta skupaj.”¹

Dimna zaveza.²

1. fragment Najdi svoje mesto [Planet](back)
2. Procès de Jeanne d’Arc [1962, Robert Bresson]. Bodi herezija: Orleanska v italijanščini.(back)

Preden je Mr. Burns postal don Kihot, je bil mlin na veter. Potem se je nekega dne začel vrteti v drugo smer (oziroma neodvisno od pihljanja).¹

1. Foreign Correspondent [1940, Alfred Hitchcock](back)

Še boljša od regresa je regresija.

Sokratov sogovornik opisuje obrat vesolja¹:

“Najprej se je tista starost, v kateri se je nahajalo vsako živo bitje, pri vseh ustavila in vse, kar je bilo smrtno, se je očitno nehalo gibati proti večji starosti, ter je - tako da se je spet spreminjalo v nasprotni smeri - začelo postajati mlajše in nežnejše. In beli lasje starejših so postajali črni, lica tistih, ki jim je poganjala brada, so postala gladka in so slehernega vrnila v cvet mladosti, ki je zanj že minil. Telesa tistih, ki so bili v mladeniški dobi, so iz dneva v dan in iz noči v noč postajala bolj gladka in manjša ter so se ponovno vračala v stanje novorojenega otroka, in so temu postajala podobna po duši in telesu. Zatem so se že popolnoma iztrošili in povsem izginili.”

Borges pristavi: “Bolj zanimivo si je zamisliti preobrnitev Časa: stanje, v katerem naj bi se spominjali prihodnosti in nič vedeli o preteklosti ali jo komaj slutili.”

Filmi Johna Cassavetesa so pritajene antične drame. Tudi ko jih recitira Sean Penn in režira potomec²:

Tragedija zmešnjav, komedija zmešnjav. Kdo bi jih ločil?

Seinfeldolog Mr. Mojo je našel zapis, imenovan Perspective on life according to George Constanza. Njegova ekspertiza trdi, da gre za apokrif. Avtorstvo kaže pripisati Georgeu Carlinu.

“The most unfair thing about life is the way it ends. I mean, life is tough. It takes up a lot of your time. What do you get at the end of it? A death! What’s that, a bonus? I think the life cycle is all backwards. You should die first, get it out of the way. Then you live in an old age home. You get kicked out when you’re too young, you get a gold watch, you go to work. You work forty years until you’re young enough to enjoy your retirement. You do drugs, alcohol, you party, you get ready for high school. You go to grade school, you become a kid, you play, you have no responsibilities, you become a little baby, you go back into the womb, you spend your last nine monts floating… and you finish off as an orgasm.”

Tako si M. B. predstavlja evangelij:

“Zakaj Jezus na zemljo ne bi bil vržen za kazen, kot neposlušen sin, ali iz kakršnekoli že Božje kaprice? Evangelij po Okramu. Znajde se v grobnici, vsekani v skalo, zahomotan v platno. Tam ga pričaka Jožef iz Arimateje, ‘ugleden človek vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo’, Očetov zaveznik. Odvije ga in Jezusu se, nevajenemu atmosfere, telo deformira v zdriz, gnusobo fizičnosti – kakor astronomu brez skafandra na nedihljivem planetu. Ne ve se niti, ali je sploh še živ, negiben je, morda v hibernaciji. Jožef ga za vsak primer veli nabiti na križ – Rimljani skomignejo, nimajo nič proti –, še prej mu na glavo potisne krono iz bodečega trnja. Množica se nabere in bulji v gmoto, ki nenadoma zakriči. Kasneje zastoka: ‘litsupaz em is jakaz, gob jom, gob jom.’ Nekaj je v teh besedah, kar ljudi pahne v rjovenje, toda mar se v njihovih očeh ne zapremika, so to zametki usmiljenja, ali slutijo, kar se mu je dogodilo, kdo ga je zapustil? Rimljani se zganejo, Jezusa spustijo v horizontalo ter mu iz dlani in stopal izderejo žeblje. Oblečejo ga, spravijo na noge, nekemu Simonu naložijo križ na rame in se skupaj odpravijo z Golgote. Množica še naprej nerazločno rjuje, toda videti je, kot da skandira, ali kliče na čimprejšnje okrevanje? Rimski vojaki ta klic prevzamejo nase, Jezusa sestavljajo s trstom, z vsakim dotikom ga je manj krvi in zagnoja, kar jih blazno, blazno radosti, kot bi sadistično uživali v dobrodelnosti, snamejo mu krono, dokler pred njimi ne obstane mlekast in obnovljen. Odvedejo ga v avdienco k Pilatu, spet se nadrenja raja, in rajanje, gromoglasno, čisto res takšno, kot ga še ni bilo. Jezus čuti, da se mora oddolžiti. Prične s tistim svojim čiračara, s tistim križemkražem, niti ne posrečenim, a kaj ko so njegovi nameni samo dobri, vsako gostijo v hipu spremeni v borni grižljaj, oslepi nekaj ljudi, nekaj jih ohromi in prežarči v gobavce, vzorec jih celo dokončno zašuštra, bolje mu gre zabavljaštvo, simpatično shodi po vodi ali zavrtinči vihar, ampak ni ravno koristen, en tak dolg antiklimaks, čas je, da ga Fotr povleče nazaj k sebi, smuk v maternico in potem povratna vožnja s Svetim Duhom.”

1. Platon: Politik [prevod Gorazd Kocijančič](back)
2. She’s So Lovely [1997, Nick Cassavetes](back)

Predmetnik ekscesta:

športna vzgoja
spolna vzgoja
verska vzgoja
umetnostna vzgoja
državljanska vzgoja.

Vizualno gradivo potrebujejo le nevzgojeni.

Desenzacionalizirati izginotja. Senzibilizirati.

Na Miklošičevi v Ljubljani je bil nekoč kino.
“Kompas, delovni dom kinooperaterja, ki je pred projekcijami vselej vstavil telop: ‘Film Vam predvaja Vinko Kovačič’. Nazadnje je bil viden 14. junija 1998, ko je izstopil na avtobusni postaji Stožice. Nazadnje je bil film v Kompasu viden 2. junija 2004. Razmagneteno. Brata Lumière, očeta kinematografa, sta glede filma menila, da ga bo nekaj časa mogoče izkoriščati kot znanstveno kurioziteto, a da je sicer brez prihodnosti. Vinka so kot dojenčka odložili pred tujimi vrati. Oba je potem posvojila kinodvorana. Preden je izginil, je bil Kovačič ob svojo hišo (prilastili naj bi si jo ‘izkoriščevalski prijatelji’), znašel se je v domu upokojencev. Film je bil ob več domovanj v mestu, znašel naj bi se v suburbii. Izkinotja.”^1
2

Nazadnje je bil viden na prehodu - za pešce. Mar se proge zebre ne izmenjujejo kakor svetloba in tema med projekcijo?
Je bil njegov najljubši film res Free Willy 2? Free will-y. Izgubljeni Raj-ko.
V kino. Vinko. Kinov.
Morda je v daljni Rusiji.³

1. Najdi svoje mesto [Planet](back)
2. Ga je kdo videl?(back)
3. Glocken aus der Tiefe - Glaube und Aberglaube in Rußland [1993, Werner Herzog](back)

Nekaj je na tem lesu. V podporo Olafovi monotematskosti.

O Jezusu K. poročajo štiri zgodbe.
Prva pravi, da ga je Bog prikoval na Golgoto, ker ga je izdal ljudem, in poslal žeblje, da so mu žrli kri, ta pa je zmeraj znova pritekala.
Druga pravi: Jezusa K. je tako bolelo, ko so vanj sekali žeblji, da je tiščal v križ, zmeraj globlje, in navsezadnje je z njim postal eno.
Tretja pravi: po tisočletjih je bila njegova izdaja pozabljena; Bog, žeblji, on sam, vsi so jo pozabili.
Četrta pravi: zadeva je postala neutemeljena in zato odveč. Naveličali so se Bog in žeblji, naveličala se je rana in se zaprla. Ostal je križ in tega se ne da razložiti.
Zgodba skuša razložiti, česar se razložiti ne da. Ker izhaja iz osnove, ki je resnična, se mora končati, kjer ni razlage.

¹

(S)preleteti vsa razlaganja kakor rezbar Walter Steiner v Planici. Na njegovih prsih izpričano: Slovenijales. Tradicija že 2000 let.

1. Die große Ekstase des Bildschnitzers Steiner [33 let nazaj, Werner Herzog](back)

Soditi zraven.
Tisti, ki sodijo, so vselej zraven. (Tudi v oglaševalskem kornerju na tem blogu. Sodiš, da sodijo?)

Postajati nekaj drugega:
the one that does not belong.
Extraordinary.
The one that makes it sublime.

Realistuck directors, goof-hunters, columnists have to object.¹

Oh my God, said Virgin Mary of the intruder and she was blissed.

one: Converse Chuck Taylor All Stars at Versailles².

two: flower pot in the jungle³

three: ship on top of the tree⁴

Difference between real and true.

1. The Party [1968, Blake Edwards](back)
2. Marie Antoinette [2006, Sofia Coppola](back)
3. The Thin Red Line [1998, Terrence Malick](back)
4. Aguirre, der Zorn Gottes [1972, Werner Herzog](back)