ekscest

We love movies and would never hurt one.

Arhiv za 'adi schickel gruber' Kategorija

Laibach srečajo Atomik Harmonik 2

Objavil ekscest dne 20.12.2009

Bratstvo se nadaljuje. Očitno je pivsko.

Nostalgija po “Država, to sem LDS” de Luks. Nekoč je bil Mobitel.
YouTube slika preogleda
YouTube slika preogleda

Pivnica v času med obema vojnama. Zakajen lokal, brutusi za mizami, na privzdignjenem prostoru – kot nekakšnem odru – stoji temna postava in nerazumljivo bruha iz sebe, v jeziku, ki še najbolj spominja na nemščino, tisto, ki jo je izvajal neki brkati komik, jeziku, osrediščenem okoli izrazov »sauerkraut« ali »juden«. Pogled se giblje med mizami, tipi strmijo v govorca, ki se čedalje bolj razvnema, čedalje gromkeje govori, vedno več srda in sline leti iz njega, tudi poslušalci niso neprizadeti, kimajo z glavo in nagibajo pivo v požiralnike. V trenutku, ko se retorik že bliža klimaksu, v bližnjem planu eden izmed bratcev ravno odloži steklenico in se zagleda vanjo, prehod na drugo mizo, kjer se zgodi enako, in tako naprej. Nazaj h govorniku, ki izvaja odločilno, vratolomno točko govora in ko je že tik pred koncem, ko se zdi, da se bo z vseh kotov in krajev pivnice usul preznani vzklik, se zasliši skandiranje: »Laško, Laško, Laško!«

Pir pa bo mir.
Pir pa bo sprava.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, trivium | 2 komentarjev »

The Will to Power-Nap

Objavil ekscest dne 20.10.2009

Oh, the antivegetative, antivegetarian bias of Aristotle’s ethics.

“Of the irrational element one division seems to be widely distributed, and vegetative in its nature, I mean that which causes nutrition and growth; for it is this kind of power of the soul that one must assign to all nurslings and to embryos, and this same power to fullgrown creatures; this is more reasonable than to assign some different power to them. Now the excellence of this seems to be common to all species and not specifically human; for this part or faculty seems to function most in sleep, while goodness and badness are least manifest in sleep (whence comes the saying that the happy are not better off than the wretched for half their lives; and this happens naturally enough, since sleep is an inactivity of the soul in that respect in which it is called good or bad), unless perhaps to a small extent some of the movements actually penetrate to the soul, and in this respect the dreams of good men are better than those of ordinary people. Enough of this subject, however; let us leave the nutritive faculty alone, since it has by its nature no share in human excellence.”

***

“Nerazumski del duše se odraža v dvojem: po eni strani v tem, kar je splošno in vegetativne narave, hočem reči, kar je vzrok hranjenja in rasti. To sposobnost lahko zasledimo v vseh hranjenih bitjih, tako v embrionalnem kot v zrelem stadiju, in sicer verjetneje kot katero koli drugo lastnost. Ta sposobnost je skupna vsem bitjem in ni specifično človeška. Zdi se, da je ta del duše in ta sposobnost najbolj dejavna v spanju, torej ravno tedaj, ko je najteže razločevati dobrega človeka od slabega. Zato tudi pravijo, da se pol življenja srečneži v ničemer ne razlikujejo od nesrečnežev; in ta trditev je utemeljena, saj spanje pomeni popolno nedejavnost duše, namreč nedejavnost duše, kolikor je le-ta lahko plemenita ali slaba. Edini razloček je v tem, da nekatera dejanja vendarle vplivajo tudi na spanje, in da so zato sanje plemenitih ljudi lepše kot sanje povprečnežev. Toda dovolj o tem! Pustimo vegetativno stran duše, ki ni deležna človeške vrline!”

  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, quadrivium | Brez komentarjev »

Adi infinitum

Objavil ekscest dne 30.05.2007

Justin Sodja, predstavnik Društva teoretikov zarote, ne misli več molčati:
“Adi Schickel Gruber je blefer. Noben izmed scenarijev avtoevtanazije ne nanese smrtnega izida. Chamfort ni podlegel ranam in je živel še več kot pol leta. Srce je moralo opraviti namesto njega. O. J. Simpson oziroma Nordberg ni prestal le uvoda prvega dela Gole Pištole, temveč je v mehanični togosti vztrajal do 33. dela in tretjine. Nadživel je celo pljučno kapaciteto Anne Nicole Smith. Tretji načrt je speljan iz romana Ira Levina, v katerem je ne skupi noben klon in tudi original je že daleč na varnem …
In potem si ta hlinavec še drzne dvomiti v pristnost commentov in commentatorjev?”
Adi, Adi, mi te mamo radi?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, justin sodja | Brez komentarjev »

“Če ne bo commentov, se bom pokončal!”

Objavil ekscest dne 26.05.2007

Le kdo bi mogel izreči tako otročjo in ravno zato kar najbolj resno grožnjo? Kdo drug kot Adi Schickel Gruber.

“Dovolj mi je tega. Če v roku 24 ur 72 ur1 na naslov ekscesta ne prispe vsaj 10 commentov2, to življenje ni več vredno, da bi me živelo.” Predahnil je in z zagrobnim glasom nadaljeval: “Bom kmalu vstopil skozi tvoja vrata, Valhalla? Ali me bo še tam zadržal kak uradnik?”

ekscestu je zaupal tri najverjetnejše scenarije avtoevtanazije. Zvenelo je kot povabilo k televotingu.

ena: Se bo zgledoval pri Nicolasu de Chamfortu? Ta ni prenesel misli, da bi bil vnovič zaprt, zato se je septembra 1973 zaklenil v svojo pisarno in se ustrelil v obraz. Ni umrl, saj je bila pištola v okvari, odbilo mu je desno oko, nos in del čeljusti. Nato si je v vrat večkrat zapičil nož za rezanje papira, toda arterije mu ni uspelo presekati. Naposled se je zabodel v prsi. Možem, ki so prispeli, da bi ga aretirali, je narekoval slovite besede: “Moi, Sebastien-Roch Nicolas Chamfort, déclare avoir voulu mourir en homme libre plutôt que d’être reconduit en esclave dans une maison d’arrêt.” Izjavo je podpisal odločno, z lastno krvjo. Služabnik ga je našel v nje mlaki.

dve: Bo ubral Samsonov, t. j. Simpsonov korak? Častno pasti pri O. J. Coralu.3

YouTube slika preogleda

tri: Se bo dal klonirati v 94 izvodih in nad vsakega izmed njih poslal prav tako 94-krat pomnoženega profesionalnega morilca? Prej ali slej jo bo moral skupiti tudi original4.

ekscest vse (morebitne in morabitne) mimoidoče najponižneje naproša, naj se Adija – za božjega voleka – usmilijo in mu namenijo verz ali kitico podpore. Vas (z)gane portret iz njegovih najzgodnejših časov? Nemara je res nekoliko podoben Severnemu Korejcu, a le zdi se tako: črno-bela ni fotka, črno-bel je on.

Adi, Adi, mi te mamo radi!

  1. premislek kasneje(back)
  2. ekscestovi niso veljavni.(back)
  3. The Naked Gun: From the Files of Police Squad! [1988, ZAZ](back)
  4. Če predpostavimo, da kaj takšnega obstaja.(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, trivium | 16 komentarjev »

Adijeve črne misli

Objavil ekscest dne 18.05.2007

Naj se najde trivi(t)alnejši argument za samomor:
suicidologa Andreja Marušiča ringa-rajanje s Turbo Angels na Adam in Eva z napako.

Kakšen je to sploh paraparadiž, kjer Adi Schickel Gruber ne postane mr. & ms. Simpatikus1 hkrati, in ga spodrinejo kdo ve kakšni neobstojneži? To ni napaka, to je raj-rana.
Eva ga je tolažila z besedami: »Brez občinstva nisi več kot truplo, Adi, a prosim te, ostani ničla – zame.« Ni pomagalo.
ekscest se boji zanj. Da ne bo …2

YouTube slika preogleda3

Adi, Adi, mi te mamo radi!

  1. Saj, le kateri živec bi mogel biti razburljivejši?(back)
  2. Mouchette [1967, Robert Bresson](back)
  3. Čeprav tudi v tretje vselej ne gre rado.(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, trivium | Brez komentarjev »

Nostal(er)gija

Objavil ekscest dne 16.05.2007

YouTube slika preogleda

“‘Remember when’ is the lowest form of conversation,” poreče Tony Soprano1. Še več, mar konverzacija ni najnižja oblika misli?

“Če se ne spominjaš, se te ne spomnijo,” nasprotuje na blogerski patos navlečeni Adi Schickel Gruber in izsiljevanje se lahko prične. “Če ekscest ne bo čezmerneje pisal o meni, s čimer mislim tudi fotografije in filmske inserte, bo Adijo, izstopil bom iz medzarodne komisije. Hkrati zahtevam, da sem deležen vzklikov ‘Adi, Adi, mi te mamo radi!’”

Menda mu ni še nihče razložil, da nima iskanje izgubljenega časa nobene zveze z reminiscencami, a v njegovi prisotnosti more in mora razlagati le on. Sploh tedaj, ko zadremlje.

Kaj ekscestu preostane drugega? Treba je biti realen.

Za uverturo: tule je v času realke, desno zgoraj. Če je videti preodrasel, je to ravno zato, ker je z leti postajal čedalje bolj otroški in čedalje bolj nedolžen. Levo spodaj je Ludwig Wittgenstein, ki se mu je nekoč izreklo: “O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo govoričiti.”

Malokdo ve, da je Robert Musil, avtor Moža brez posebnosti, o Adiju tistega časa zapisal: “Kako čuden je vendar ta človek! Njegove besede bi sodile k podirajočemu se indijskemu templju, v družbo grozljivih malikov in čarodejnih kač v globokih skrivališčih; kaj pa naj bi z njimi podnevi, v internatu, v moderni Evropi?”

Adi, Adi, mi te mamo radi!

  1. The Sopranos, /S06E15/ Remember When [2007](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber | Brez komentarjev »

Adijevo posvetilo Crniju

Objavil ekscest dne 12.05.2007

ekscest obelodanja poslanico, ki jo je v počastitev 30. aprila in 1. maja narekoval1 Adi Schickel Gruber. Nekolikšen časovni zamik je najverjetneje pripisati njegovi averziji do aktualizmov.

Ekskluzivnost je bila ekscestu blagovoljena pod enim samim, a nepreklicnim pogojem: posvečena mora biti Schickel Gruberjevemu soborcu in somišljeniku Marku Crnkoviču.2

Adi, zapoj:

“V kletnem stanovanju z dvema zadušljivama sobama živi sedemčlanska delavska družina. Med petimi otroci je tudi deček, ki ima, predpostavimo, tri leta. To je starost, pri kateri se v zavest otroka zapisujejo prvi vtisi. Talentirane osebe obdržijo sledi spomina iz tega obdobja do pozne starosti. Sama ozkost in prenatrpanost sobe ne omogoča ugodnih razmer. Zelo pogosto bo zaradi tega prišlo do prepiranja in kreganja. V takšnih okoliščinah ljudje ne živijo drug ob drugem, temveč pritiskajo drug na drugega. Vsak prepir, naj bo še tako malenkosten, ki ga je v večjem stanovanju mogoče umiriti z blago segregacijo in tako razrešiti, tukaj vodi do sovražnega prerekanja brez konca. Med otroki je to seveda še znosno; v takšnih okoliščinah se vedno bojujejo ter med seboj to hitro in popolnoma pozabijo. Toda če se ta boj nadaljuje med staršema, in to vsak dan v oblikah, ki zaradi vulgarnosti ne izpustijo prav ničesar, potem, čeprav zelo postopno, morajo rezultati takšnih vidnih napotkov naposled pustiti sledi tudi na otrocih. Če bo to vzajemno prepiranje prevzelo obliko očetovih nasilnih napadov na mater, pijanih pretepanj, bodo otroci nedvomno pridobili značaj, kakršnega si tisti, ki ne pozna takšnega okolja, težko predstavlja. Pri šestih letih usmiljenja vreden fant sluti obstoj stvari, ki celo odraslega ne navdajajo z ničimer drugim kot grozo. Moralno zastrupljen, fizično zanemarjen, mladi državljan odide v javno šolo. Po velikanski bitki se morda nauči brati in pisati, toda to je tudi vse. Da bi delal domačo nalogo, ne pride v poštev. Nasprotno, ravno mama in oče, celo v prisotnosti otrok, govorita o njegovem učitelju in šoli z besedami, ki jih ni primerno ponavljati, in raje preklinjata pred otroškimi obrazi, namesto da bi potomce dala čez kolena in jih naučila malce razuma. Tudi vse druge reči, ki jih mali tovariš sliši doma, ne stremijo k temu, da bi povečale njegovo spoštovanje do dragega sočloveka. Nič dobrega ne ostane od človečnosti, ni institucije, ki ne bi bila napadena, od učitelja do predsednika vlade, naj gre za vprašanje vere ali morale kot take, države ali družbe, vse je isto, vse se sramoti z najbolj obscenimi izrazi in je zvlečeno v umazanijo najbolj prostaških nazorov. Ko pri štirinajstih letih dečka odpustijo iz šole, je težko povedati, kaj je močnejše v njem: njegova neverjetna neumnost, kar se tiče njegovega resničnega znanja in sposobnosti, ali razjedljiva prevzetnost njegovega vedenja, kombinirana z nemoralnostjo – celo pri njegovih letih –, ki bi vaše lase dvignila pokonci.
Kakšen položaj lahko takšen človek – ki mu je že zdaj komaj kaj sveto, ki ni srečal nobene veličine ter zato sluti in pozna vso umazanijo bivanja – zasede v življenju, v katerega vstopa?
Triletni otrok je postal petnajstletni sovražnik sleherne avtoritete. Doslej ni razen nesnage in umazanije ta mladi mož videl nič, kar bi ga navdihnilo s kakršnimkoli zanosom.
Toda šele zdaj vstopa v resnično univerzo svoje eksistence.
Zdaj začenja isto življenje, ki ga je vsa svoja otroška leta gledal, kako ga živi njegov oče. Potika se po uličnih vogalih in lokalih, se vrača domov Bog ve kdaj; in za spremembo vsake toliko časa pretepe zlomljeno bitje, ki je bila nekoč njegova mati, psuje Boga in svet, prej ali slej ga obsodijo določenega prestopka ter pošljejo v poboljševalnico.
Tam prejme svoje poslednje loščenje.
In potem so dragi buržujski tovariši povsem osupli nad pomanjkanjem nacionalnega zanosa v tem mladem državljanu.
Dan za dnem gledajo, kako televizija in kino, pogrošna literatura in rumeni tisk v vedrih zlivajo strup na ljudi in se potem čudijo nad nizko moralno vsebino, nad nacionalno brezbrižnostjo ljudskih množic. Kot da bi zanič filmi, rumeni tisk in podobno govno lahko priskrbeli temelje znanja o veličini naše domovine! – namesto da bi to počelo že najbolj zgodnje izobraževanje posameznika.”

Na dočakanje otroka-vzora-državljana.3

YouTube slika preogleda
  1. Narekovanje je bilo večji del podobno narekanju.(back)
  2. “Enkrat ko sem se sprehajal po središču mesta, sem nenadoma naletel na prikazen na črnem kolesu in v belih supergah. Je to Crni, je bila moja prva misel.”(back)
  3. Danton [1983, Andrzej Wajda](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber | 7 komentarjev »