ekscest

We love movies and would never hurt one.

Arhiv za Marec 2009

Kot umor popolna umetnost

Objavil ekscest dne 30.03.2009

Se ima Damien Hirst za Baconovega naslednika v skladu z Jokerjevo homicidal art, naslednice de Quinceyjevega Društva connoiseurjev umora?

YouTube slika preogleda

Figura Velázquezovega Inocenca med polovicama (kakor v oklepaju) ostane nepoškodovana? Joker ji nima kaj dodati, ko je vendar poškodovanost sama od sebe. Metoda se ne spravi nadse, še nesveto ima svoje sveto. Schefer ne bi rekel: “Ta koreografija razkroja nedvomno ni primerna za ponazoritev velike bistroumnosti Baconovega dela.”1 Joker je konformist, ki si želi pristati na bankovcu za en dolar. Njegovo uničevanje ni brezinteresno.

Vsa ta umetnost je predvsem preveč na očeh. Mar ne bi bila popolna lepota tista, ki bi uhajala videnju, zaznavanju, vedenju?

Apollinaire je pozival k sežigu/potopu Louvra, a tudi napovedal neko krajo: “Če pa bo že treba za vsako ceno najti tolažbo ob izginitvi umetnine, jo bomo šli iskat v Nemčijo, kjer so konzervatorji in restavratorji v 19. stoletju zbrisali in ponovno naslikali vsa stara dela, ki so jim jih zaupali. V nemških muzejih tako ne vidimo več starega slikarstva, temveč kričeča dela tega in tega Herr Profesorja, ki je konec koncev prav toliko kriv kakor tat Mone Lize.”

Če ne bi bil izpričan, bi bil popolni umor.

  1. Jean Louis Schefer: O svetu in gibanju podob(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v quadrivium | Brez komentarjev »

Mehke sanje

Objavil ekscest dne 25.03.2009

“Nekaj mesecev sem ostal v Hollywoodu. Počasi mi je zmanjkovalo denarja. Nisem ga imel več dovolj za vrnitev domov, zato sem se trudil kaj zaslužiti. Celo Chaplinu sem skušal prodati nekaj gagov in dogovorila sva se za sestanek; Chaplin pa /…/ se na sestanek ni niti prikazal. V zvezi s tem naj omenim naključje: eden od teh gagov, izvirajoč iz nekih mojih sanj, je kazal revolver, ki ustreli tako mehko, da krogla takoj pade na tla. Isti gag z velikanskim topom namesto pištole vidimo v Velikem diktatorju … Neverjetno naključje, Chaplin namreč ni nič vedel o moji ideji.”1

YouTube slika preogleda

V Mesto sanj prispe sanjač Luis Buñuel.
Ko sanja, lahko v določenem radiju vsakdo sanja te sanje pod pogojem, da ima vgrajen ustrezni radijski sprejemnik.
Chaplin je bil v tem radiju in je imel ta radijski sprejemnik.

P. S. Glede na neizogibno asociacijo Dalíja kaže omeniti še eno ujemanje: tistim mehkim napravam pravimo ure in tisti delikatni vedi urologija.

  1. Luis Buñuel: Moj zadnji vzdihljaj(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v trivium | Brez komentarjev »

Zdravstvuj, moloko!

Objavil ekscest dne 20.03.2009

Je po tobaku na vrsti kravje (in sploh živalsko) mleko?
Uradna pijača upornikov brez razloga, gorivo profesionalnih in polprofesionalnih morilcev.
Sploh v kombinaciji z lajno: od Straussove Dunajske krvi1 prek glasbene skrinjice2 do “a bit of the old Ludwig van”3.
Triptih zdravstvenomoralne panike.

http://www.dailymotion.com/videox8q4oz

http://www.dailymotion.com/videox8q4r6

YouTube slika preogleda
Vampirji mlečnih zob in brkov.

  1. Suspicion [1941, Alfred Hitchcock](back)
  2. Ensayo de un crimen [1955, Luis Buñuel](back)
  3. A Clockwork Orange, okej, s Purcellovim introm in v francoskem remiksu [1971, Stanley Kubrick](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v quadrivium | 1 komentar »

Two takes on a chicken

Objavil ekscest dne 16.03.2009

Samuel L. Jackson alias Barclays pravi: “Money can buy you dance lessons. No, money isn’t evil, love of money is evil. If a dollar was a chicken, would a chicken be evil?”1

YouTube slika preogleda

Werner Herzog pravi: “Look into the eyes of a chicken and you will see real stupidity. It is a kind of bottomless stupidity, a fiendish stupidity. They are the most horrifying, cannibalistic and nightmarish creatures in this world.”2

http://www.dailymotion.com/videox8ouc4

Why did the chicken cross the road?
Ker je čas denar in denar chicken.
Chicken teče, nič ne reče.

  1. [2003, Jonathan Glazer za BBH](back)
  2. Stroszek [1977, Werner Herzog](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v trivium | Brez komentarjev »

Des(s)erterji

Objavil ekscest dne 12.03.2009

Sébastien Tellier is such an Electroma kid.

http://www.dailymotion.com/videox8jpf1

http://www.dailymotion.com/videox8ndso

http://www.dailymotion.com/videox35azy

Electroma is such an Electra Glide in Blue kid.
Režijski prvenec in edinec glasbenega producenta Jamesa Williama Guercia bo v soboto, 14. marca, ob 18.30 predvajan v Kinoteki.

http://www.dailymotion.com/videox3n9bh

http://www.dailymotion.com/videox1td5w

Nekoč je bila neobjavljivost M. B.:

“Electroma dvojca Daft Punk nadaljuje njun electric dream: kako preštevati ovčke iz mesa in krvi? Robota bi v človeškost vstopila tako, da bi si nasadila zanjo značilno glavo oziroma obraz. Preostali kos telesa in njega motorike se jima zdi zadosti antropomorfen. (Mogoča je tudi domneva, po kateri ne želita postati človeka, temveč soboslikarja.) Snela bi čelado, dojeto kot masko, a ker ne gre, si lateks simulacijo povezneta oziroma dasta povezniti čeznjo, kar naplasti še dodatno fasado, enako imobilno. Ponos po posegu je kratkotrajen, spodnese ga ob fantku-robotu, ki mu je iz rok ravnokar ušel kornet. Kako čokolado lizati s čelado? Četudi ima špranjico, nima jezika, kaj šele njegovega giba. Še več, kako se ga lotiti s krompirjasto bučo, ki vleče na Butalce iz Cerknice? Zagato razreši sonce; s kepo počne isto kot s sladoledno kepico. Bel kombinezon kot del soap-operacije že tako kliče po tem, da bi postal prt. Naposled se na obrazu nekaj premakne, taljenje, in zakaj to ne bi bila strast? Tako se izteče, ko robota ponavljata obsedenost z odstranjevanjem mask1 in mimičnimi ekshibicijami. Prečloveška sta.

Vseeno nanese, da sprocesirata: polikanost čelade ne sprošča človeškost, temveč človečnost (antropatosu izraza navkljub). Vsaj toliko, kot jo, eksemplarično, zadnji komad z zadnjega Daft Punk albuma, da upraviči ime Emotion (in vendar ni nujno, da se premika; peticija repeticije – humantra).

Kako omejiti oponašanje, mimik-rejo? Kako electro postane rock’n'roll? Robota kot slimhueti Hedija Slimana, Dior hommes v usnju, ki odpravlja izza/izpod. Modela, katerih pista je slana puščava. Površina hitrostnih rekordov, s katere nič ne odteče, le izhlapi. Bressonovska koža/obraz. Puščava ne more biti zgolj kraj skušnjav (desert, ne dessert), katerega sipine aludirajo na žensko meso2, sicer bi (s)prehajanje obležalo na psihoanalneževem3 kavču. Če že grmiček, potem goreči. Ne iz obupa nad nemožnostjo preobrazbe. Je skušnjava sploh še skušnjava, če si zanjo pripravljen dati življenje? Samomor je pozitivni program. Bresson d’être.”

  1. Dogrebsti se do česa? HALovskega kakor očesa?(back)
  2. Meso, in ne telo, točno tako, kakor v Gen Genu loči Daft Punku homologna Srečna mladina: »Z genom dobivam in z duhom premešam, prenesem z mesa na telo.«(back)
  3. Dr. Mime iz Le Diable probablement [1977, Robert Bresson](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v quadrivium | Brez komentarjev »

A Hunger Artist

Objavil ekscest dne 7.03.2009

Neko drugo sranje, neki drugi Steve McQueen.

Čistilec vstopi v celico in zagleda nekaj, kar mu sname skafander. Spirala, s podpisom Turnerjevega nagrajenca. Na kolikšno vrednost bi jo obsodil umetnostni trg? Čistilec izpusti vodo.1

http://www.dailymotion.com/videox8k738

Kako se ne bi vmešala zavarovalnica? Kavbojska/samurajska intenzivnost čistilkinega obraza, determiniranost njenega giba omogoča slutiti, da ne gre za noben nesporazum. Vleče jo v spopad z glorious nasprotnikom, madežem, za katerega je težko verjeti, da ga bo preživela.

Kako že gre tisti aporizem: najtrdnejši dokaz, da je bila umetnina občutena, je, da občuti nazaj.

***

David Sylvester: “Kaj pa vi, ali bi vi lahko prosili svojo čistilko, naj pride v atelje, vzame pest barve in jo v nekem trenutku, ki bi ga določili vi sami, vrže na platno? Ali bi bilo mogoče, da bi dobila uporabne rezultate?”

Francis Bacon: “Povsem mogoče. Ampak najbrž bi se ji kaj takega zdelo nemoralno in tega ne bi hotela storiti.”

  1. Hunger [2008, Steve McQueen](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v quadrivium | Brez komentarjev »

X-Men

Objavil ekscest dne 3.03.2009

“Saj tako spada vse k sodišču.”

Če je svet sodna dvorana, je pravšni jezik pravni jezik.
Si za ali proti, imaš prav ali neprav, si kriv ali nedolžen, si deležen milosti ali nemilosti.

Ameriški1 tehnokratski stroj izsledi Orsona Wellesa v Evropi, da bi ga zaslišal (da bi ga primoral, da se zagovarja), kako je mogoče, da niso njegovi filmi nič drugega kot tehnikalija. Intervju kot proces:

YouTube slika preogleda

“Ti, tehnokracija, pričakuješ od mene, da izjavim, da si superficialna?”

Ta zapis si dovoli le sopostaviti tri portrete, ki uvajajo pravnost že s samim imenom. Inocenc.

2 3

YouTube slika preogleda4

PS: Trivium ne bi bil trivium, če ne bi omenil: preden je postal Inocenc X., je Giovanni Battista Pamphilj študiral pravo.

  1. Z Mr. Mojom je bilo uglašeno: četudi je kanadski, je še vseeno ameriški tehnokratski.(back)
  2. Diego Velázquez: Papež Inocenc X.(back)
  3. Francis Bacon: Study after Velázquez’s Portrait of Pope Innocent X(back)
  4. Le Procès [1962, Orson Welles](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v trivium | Brez komentarjev »