Deklarativni stavek deklarirano zadnjega t. i. igranega filma Ermanna Olmija [Centochiodi, 2007] se glasi: »Vse knjige tega sveta niso vredne toliko kot ena kava s prijateljem.«

Čas za vprašanja:
1. Ko se odločiš, da nehaš brati knjige, so okoli tebe nenadoma sami prijateljsko razpoloženi ljudje? Kot da film predpostavlja obstoj miselnosti: »Vem, da so tam zunaj sami prijateljsko razpoloženi ljudje, in vendar raje ostanem notri in berem knjige.« Je tak profil, tudi če bi obstajal, sploh vreden nasprotovanja?
2. Koliko knjig tega sveta je treba prebrati, da bi prišli do ugotovitve, da vse knjige tega sveta niso vredne toliko kot ena kava s prijateljem?
3. Zakaj prijatelj ob kavi kljub temu tako rad prisluhne tistemu, kar je prebral tisti, ki je prebral preveč? Kako to, da na tem morda temelji prijateljevo spoštovanje in, da, pogovor ob kavi?
4. Zakaj bi bilo nujno izbirati med knjigami in kavo s prijateljem? Mar knjiga ni prijatelj ob kavi, mar prijatelj ob kavi ni knjiga? Bolj ali manj odprt(a).
5. Mar na izjavi »vse knjige tega sveta niso vredne toliko kot ena kava s prijateljem« ni nekaj izrazito književniškega? Tiste vrste literatura, ki bi jo posmehljivež človeško, prečloveškega postavil v navednice? Glede na to, da izjava prejudicira pridigarsko intonacijo, ne more skriti pretenzije, da bi postala citat, pregovorna modrost (torej nekaj za h kavi).
6. V času, za katerega niti ni značilno, da ne bere knjig, temveč da najraje bere tiste, ki so pisane po diagonali, je skoraj hvalevredno akronistično zatrditi, da je knjiga nepotrebnost. Toda mar ni v tem tudi potuha? Gre za stavo na moč negacije negacije?
7. Je knjiga le drug izraz za posredništvo? »Vse cerkve tega sveta niso vredne toliko kot …«
8. Koliko filmov je vredna ena kava s prijateljem?
9. Kaj če ne piješ kave? Velja piti kaj drugega? Je prijatelj dovolj? Kako to, da je knjigi nasproti postavljena dvojica? Ali gre za formulo: jaz s sabo ob knjigi vs. jaz s prijateljem ob kavi?
10. In vendar so knjige, če so pribite z žeblji, tudi mučenice …