ekscest

We love movies and would never hurt one.

Arhiv za Maj 2007

Adi infinitum

Objavil ekscest dne 30.05.2007

Justin Sodja, predstavnik Društva teoretikov zarote, ne misli več molčati:
“Adi Schickel Gruber je blefer. Noben izmed scenarijev avtoevtanazije ne nanese smrtnega izida. Chamfort ni podlegel ranam in je živel še več kot pol leta. Srce je moralo opraviti namesto njega. O. J. Simpson oziroma Nordberg ni prestal le uvoda prvega dela Gole Pištole, temveč je v mehanični togosti vztrajal do 33. dela in tretjine. Nadživel je celo pljučno kapaciteto Anne Nicole Smith. Tretji načrt je speljan iz romana Ira Levina, v katerem je ne skupi noben klon in tudi original je že daleč na varnem …
In potem si ta hlinavec še drzne dvomiti v pristnost commentov in commentatorjev?”
Adi, Adi, mi te mamo radi?

  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, justin sodja | Brez komentarjev »

Veter je pretveza, drugič

Objavil ekscest dne 27.05.2007

Preden je Mr. Burns postal Don Kihot, je bil mlin na veter. Potem se je nekega dne začel vrteti v drugo smer (oziroma neodvisno od pihljanja).1

YouTube slika preogleda
  1. Foreign Correspondent [1940, Alfred Hitchcock](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v mr. burns, quadrivium | 8 komentarjev »

“Če ne bo commentov, se bom pokončal!”

Objavil ekscest dne 26.05.2007

Le kdo bi mogel izreči tako otročjo in ravno zato kar najbolj resno grožnjo? Kdo drug kot Adi Schickel Gruber.

“Dovolj mi je tega. Če v roku 24 ur 72 ur1 na naslov ekscesta ne prispe vsaj 10 commentov2, to življenje ni več vredno, da bi me živelo.” Predahnil je in z zagrobnim glasom nadaljeval: “Bom kmalu vstopil skozi tvoja vrata, Valhalla? Ali me bo še tam zadržal kak uradnik?”

ekscestu je zaupal tri najverjetnejše scenarije avtoevtanazije. Zvenelo je kot povabilo k televotingu.

ena: Se bo zgledoval pri Nicolasu de Chamfortu? Ta ni prenesel misli, da bi bil vnovič zaprt, zato se je septembra 1973 zaklenil v svojo pisarno in se ustrelil v obraz. Ni umrl, saj je bila pištola v okvari, odbilo mu je desno oko, nos in del čeljusti. Nato si je v vrat večkrat zapičil nož za rezanje papira, toda arterije mu ni uspelo presekati. Naposled se je zabodel v prsi. Možem, ki so prispeli, da bi ga aretirali, je narekoval slovite besede: “Moi, Sebastien-Roch Nicolas Chamfort, déclare avoir voulu mourir en homme libre plutôt que d’être reconduit en esclave dans une maison d’arrêt.” Izjavo je podpisal odločno, z lastno krvjo. Služabnik ga je našel v nje mlaki.

dve: Bo ubral Samsonov, t. j. Simpsonov korak? Častno pasti pri O. J. Coralu.3

YouTube slika preogleda

tri: Se bo dal klonirati v 94 izvodih in nad vsakega izmed njih poslal prav tako 94-krat pomnoženega profesionalnega morilca? Prej ali slej jo bo moral skupiti tudi original4.

ekscest vse (morebitne in morabitne) mimoidoče najponižneje naproša, naj se Adija – za božjega voleka – usmilijo in mu namenijo verz ali kitico podpore. Vas (z)gane portret iz njegovih najzgodnejših časov? Nemara je res nekoliko podoben Severnemu Korejcu, a le zdi se tako: črno-bela ni fotka, črno-bel je on.

Adi, Adi, mi te mamo radi!

  1. premislek kasneje(back)
  2. ekscestovi niso veljavni.(back)
  3. The Naked Gun: From the Files of Police Squad! [1988, ZAZ](back)
  4. Če predpostavimo, da kaj takšnega obstaja.(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, trivium | 16 komentarjev »

Gerontofilija

Objavil ekscest dne 25.05.2007

Na mladih svet stoji. Na starih se premika. Hura legalis!1

YouTube slika preogleda
  1. The Meaning of Life [1983, Terry Jones & Terry Gilliam] Opravičilo za malomarno iztrgan insert; ni kamcatkarjev. Malček bolje; in toliko slabše za malčke.(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v trivium | Brez komentarjev »

Kratka zgodovina narobesveta

Objavil ekscest dne 25.05.2007

Še boljša od regresa je regresija.

Sokratov sogovornik opisuje obrat vesolja1:

“Najprej se je tista starost, v kateri se je nahajalo vsako živo bitje, pri vseh ustavila in vse, kar je bilo smrtno, se je očitno nehalo gibati proti večji starosti, ter je – tako da se je spet spreminjalo v nasprotni smeri – začelo postajati mlajše in nežnejše. In beli lasje starejših so postajali črni, lica tistih, ki jim je poganjala brada, so postala gladka in so slehernega vrnila v cvet mladosti, ki je zanj že minil. Telesa tistih, ki so bili v mladeniški dobi, so iz dneva v dan in iz noči v noč postajala bolj gladka in manjša ter so se ponovno vračala v stanje novorojenega otroka, in so temu postajala podobna po duši in telesu. Zatem so se že popolnoma iztrošili in povsem izginili.”

Borges pristavi: “Bolj zanimivo si je zamisliti preobrnitev Časa: stanje, v katerem naj bi se spominjali prihodnosti in nič vedeli o preteklosti ali jo komaj slutili.”

Filmi Johna Cassavetesa so pritajene antične drame. Tudi ko jih recitira Sean Penn in režira potomec2:

YouTube slika preogleda

Tragedija zmešnjav, komedija zmešnjav. Kdo bi jih ločil?

Seinfeldolog Mr. Mojo je našel zapis, imenovan Perspective on life according to George Costanza. Njegova ekspertiza trdi, da gre za apokrif. Avtorstvo kaže pripisati Georgeu Carlinu.

“The most unfair thing about life is the way it ends. I mean, life is tough. It takes up a lot of your time. What do you get at the end of it? A death! What’s that, a bonus? I think the life cycle is all backwards. You should die first, get it out of the way. Then you live in an old age home. You get kicked out when you’re too young, you get a gold watch, you go to work. You work forty years until you’re young enough to enjoy your retirement. You do drugs, alcohol, you party, you get ready for high school. You go to grade school, you become a kid, you play, you have no responsibilities, you become a little baby, you go back into the womb, you spend your last nine monts floating… and you finish off as an orgasm.”

Tako si M. B. predstavlja evangelij:

“Zakaj Jezus na zemljo ne bi bil vržen za kazen, kot neposlušen sin, ali iz kakršnekoli že Božje kaprice? Evangelij po Okramu. Znajde se v grobnici, vsekani v skalo, zahomotan v platno. Tam ga pričaka Jožef iz Arimateje, ‘ugleden človek vélikega zbora, ki je tudi sam pričakoval Božje kraljestvo’, Očetov zaveznik. Odvije ga in Jezusu se, nevajenemu atmosfere, telo deformira v zdriz, gnusobo fizičnosti – kakor astronomu brez skafandra na nedihljivem planetu. Ne ve se niti, ali je sploh še živ, negiben je, morda v hibernaciji. Jožef ga za vsak primer veli nabiti na križ – Rimljani skomignejo, nimajo nič proti –, še prej mu na glavo potisne krono iz bodečega trnja. Množica se nabere in bulji v gmoto, ki nenadoma zakriči. Kasneje zastoka: ‘litsupaz em is jakaz, gob jom, gob jom.’ Nekaj je v teh besedah, kar ljudi pahne v rjovenje, toda mar se v njihovih očeh ne zapremika, so to zametki usmiljenja, ali slutijo, kar se mu je dogodilo, kdo ga je zapustil? Rimljani se zganejo, Jezusa spustijo v horizontalo ter mu iz dlani in stopal izderejo žeblje. Oblečejo ga, spravijo na noge, nekemu Simonu naložijo križ na rame in se skupaj odpravijo z Golgote. Množica še naprej nerazločno rjuje, toda videti je, kot da skandira, ali kliče na čimprejšnje okrevanje? Rimski vojaki ta klic prevzamejo nase, Jezusa sestavljajo s trstom, z vsakim dotikom ga je manj krvi in zagnoja, kar jih blazno, blazno radosti, kot bi sadistično uživali v dobrodelnosti, snamejo mu krono, dokler pred njimi ne obstane mlekast in obnovljen. Odvedejo ga v avdienco k Pilatu, spet se nadrenja raja, in rajanje, gromoglasno, čisto res takšno, kot ga še ni bilo. Jezus čuti, da se mora oddolžiti. Prične s tistim svojim čiračara, s tistim križemkražem, niti ne posrečenim, a kaj ko so njegovi nameni samo dobri, vsako gostijo v hipu spremeni v borni grižljaj, oslepi nekaj ljudi, nekaj jih ohromi in prežarči v gobavce, vzorec jih celo dokončno zašuštra, bolje mu gre zabavljaštvo, simpatično shodi po vodi ali zavrtinči vihar, ampak ni ravno koristen, en tak dolg antiklimaks, čas je, da ga Fotr povleče nazaj k sebi, smuk v maternico in potem povratna vožnja s Svetim Duhom.”

  1. Platon: Politik [prevod Gorazd Kocijančič](back)
  2. She’s So Lovely [1997, Nick Cassavetes](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v quadrivium | Brez komentarjev »

Presedani in predsedniki

Objavil ekscest dne 22.05.2007

Ni znano, ali se je v Mr. Burnsa naselil duh Ivana Krambergerja ali opice Ančke.
Dilemo bo, kakor pritiče, razrešil reality show. Tako kot tisto med ogrličarjem in nekom, ki bi bil Barbipapa.1
Ni metafora, le dokončana metamorfoza.

  1. Tekma bo napeta, ker sta oba simpatična, gre tolmačenje.(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v mr. burns, trivium | Brez komentarjev »

Saša Lendero meets Werner Herzog

Objavil ekscest dne 19.05.2007

Ste vedeli, da se je Werner Herzog ob rojstvu pisal Stipetić, po materi Hrvatici?
Ste vedeli, da je prvo ženo zasnubil tako, da se je peš odpravil čez Alpe – vse do slovenske meje?
Ste vedeli, da se pripravlja njegovo sodelovanje s Sašo Lendero? Bolj črno na belem ne bi moglo biti: Sunce izlazi (Werner/Werner/M. Hercog).

Spoznala naj bi se na enem izmed grških otokov, v deželi, ki je že doslej pomembno sodoločala njuno ustvarjalnost; od melosa buzukija1 do romskih kraljevičev-lajnarjev.

Kaj točno se napleta, ni znano, a ekscestu je uspelo pridobiti transkripcijo enega njunih pogovorov:

Lendero: “Modro jutro ne bo nikdar prišlo.”
Herzog: “Modrina je divja in tamkaj.”
L: “Na blazini ne morem zaspati.”
H: “Zato spim na zemlji.”
L: “Prihaja še en dolg dan, z nekim čudnim soncem obsijan.”
H: “Božje oko je staknilo sivo mreno.”

Zaenkrat naj kot napovednik tistega, kar se porojeva iz meglic, zadostuje odlomek iz Herzogovega prvenca Lebenszeichen, posnetega na Kosu. Kombinacija sonca in buzukija človeka hitro prestavi v don Kihota. In kjer je on, mora biti tudi Dulcinea.

YouTube slika preogleda
  1. Le kdo bi inzistiral na razliki med Stavrosom Xarhakosom in Anno Vissi?(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v trivium | Brez komentarjev »

Adijeve črne misli

Objavil ekscest dne 18.05.2007

Naj se najde trivi(t)alnejši argument za samomor:
suicidologa Andreja Marušiča ringa-rajanje s Turbo Angels na Adam in Eva z napako.

Kakšen je to sploh paraparadiž, kjer Adi Schickel Gruber ne postane mr. & ms. Simpatikus1 hkrati, in ga spodrinejo kdo ve kakšni neobstojneži? To ni napaka, to je raj-rana.
Eva ga je tolažila z besedami: »Brez občinstva nisi več kot truplo, Adi, a prosim te, ostani ničla – zame.« Ni pomagalo.
ekscest se boji zanj. Da ne bo …2

YouTube slika preogleda3

Adi, Adi, mi te mamo radi!

  1. Saj, le kateri živec bi mogel biti razburljivejši?(back)
  2. Mouchette [1967, Robert Bresson](back)
  3. Čeprav tudi v tretje vselej ne gre rado.(back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber, trivium | Brez komentarjev »

Žižek ni eden, Žižkov je več

Objavil ekscest dne 17.05.2007

V Prekmurju že nedoločen čas prosperira kolhoz/celica/gulag/komuna/utopija, imenovana Žižki.
Prostovoljni interniranci, ki jih je menda najmanj 600, se preživljajo tako, da tiskajo knjige Slavoja Žižka in jih jedo. Njihov najljubši hobi je taksidermija ptičev, čeprav o prostem času ni priporočljivo razpravljati prenaglas.
ekscestu je še uspelo izvedeti, da je prebivalcem pod roko zapovedano nositi vsaj eno plastično vrečko in se pozdravljati z vzklikom: “Is it a bird?! Is it a plane?! No, it’s a stain!”

(to be discontinued…)

  • Share/Bookmark

Objavljeno v trivium | 1 komentar »

Nostal(er)gija

Objavil ekscest dne 16.05.2007

YouTube slika preogleda

“‘Remember when’ is the lowest form of conversation,” poreče Tony Soprano1. Še več, mar konverzacija ni najnižja oblika misli?

“Če se ne spominjaš, se te ne spomnijo,” nasprotuje na blogerski patos navlečeni Adi Schickel Gruber in izsiljevanje se lahko prične. “Če ekscest ne bo čezmerneje pisal o meni, s čimer mislim tudi fotografije in filmske inserte, bo Adijo, izstopil bom iz medzarodne komisije. Hkrati zahtevam, da sem deležen vzklikov ‘Adi, Adi, mi te mamo radi!’”

Menda mu ni še nihče razložil, da nima iskanje izgubljenega časa nobene zveze z reminiscencami, a v njegovi prisotnosti more in mora razlagati le on. Sploh tedaj, ko zadremlje.

Kaj ekscestu preostane drugega? Treba je biti realen.

Za uverturo: tule je v času realke, desno zgoraj. Če je videti preodrasel, je to ravno zato, ker je z leti postajal čedalje bolj otroški in čedalje bolj nedolžen. Levo spodaj je Ludwig Wittgenstein, ki se mu je nekoč izreklo: “O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo govoričiti.”

Malokdo ve, da je Robert Musil, avtor Moža brez posebnosti, o Adiju tistega časa zapisal: “Kako čuden je vendar ta človek! Njegove besede bi sodile k podirajočemu se indijskemu templju, v družbo grozljivih malikov in čarodejnih kač v globokih skrivališčih; kaj pa naj bi z njimi podnevi, v internatu, v moderni Evropi?”

Adi, Adi, mi te mamo radi!

  1. The Sopranos, /S06E15/ Remember When [2007](back)
  • Share/Bookmark

Objavljeno v adi schickel gruber | Brez komentarjev »